Praznik Gospodovega razglašenja

Pridiga g. Basolsa iz Kenije:

"Prišli smo se mu poklonit"

Danes praznujemo praznik svetih treh kraljev.

 Beseda »Epifanija« pomeni razglašenje, razodetje. Božič nam pove, da je Bog postal človek; Epifanija nam pove, za koga je prišel – za vse ljudi, za ves svet.

Evangelij nam predstavlja čudovito podobo: modreci z Vzhoda – tujci, priseljenci, iskalci – ki prepotujejo veliko razdaljo, ker so videli zvezdo. Nimajo Svetega pisma kot izraelsko ljudstvo. Ne pripadajo izbranemu ljudstvu. Pa vendar so oni tisti, ki prepoznajo znamenje in se v veri podajo na pot.

To nam že pove nekaj zelo pomembnega o Bogu:

Bog vedno presega meje. Meje porekla, naroda, izvora ali družbenega statusa. Kristusova luč ni namenjena temu, da ostane skrita – namenjena je temu, da jo vidimo.

Modri so ljudje, ki iščejo. Preučujejo zvezde, postavljajo vprašanja, pripravljeni so pustiti za seboj znano. Njihova pot ni ne lahka ne preprosta. Celo zavijejo narobe in končajo v Herodovi palači – na kraju strahu, moči in manipulacije namesto resnice.

Ta kontrast je presenetljiv.

Herod ima vse informacije, a ni pripravljen na spremembe. Modri imajo omejeno znanje, a odprta srca. In v tem je vsa razlika.

Ko modreci končno prispejo in zagledajo otroka z Marijo, njegovo materjo, evangelij pravi: »Napolnjeni so bili z velikim veseljlem.« Padejo na tla in ga častijo. Ne kralja na prestolu. Ne mogočnega vladarja. Ampak nemočnega otroka.

V tem je veliko presenečenje razodetja:

Bog razodeva svojo slavo skozi ponižnost. Svojo moč skozi ljubezen. Svoje kraljevanje skozi predanost.

Nato Modri predstavijo svoja darila: zlato, kadilo in miro.

Zlato za kralja. Kadilo za Boga. Mira kot simbol trpljenja in smrti.

Tudi tukaj je nakazano celotno Jezusovo življenje – od njegovega vladanja do njegove žrtve.

Morda pa je najpomembnejši stavek evangelija na samem koncu:

"Domov so se vrnili po drugi poti."

Po srečanju s Kristusom se ne morejo vrniti po isti poti.

Ravno to je vprašanje, ki nam ga zastavlja Epifanija:

Smo resnično srečali Kristusa – in če smo, ali smo pripravljeni na preobrazbo?

Razglašenje Gospodovega kralja nas spominja, da vera ne pomeni le vedeti, kje je Jezus. Herod je vse to vedel. Pismouki so vse to vedeli. Vera pomeni iti k njemu, poklekniti predenj in mu ponuditi, kar imamo.

In Epifanija nas spominja tudi, da smo zdaj tudi sami del tega razodetja. Kristus je luč sveta – a želi sijati tudi skozi nas.

V naših besedah. V naših odločitvah. V načinu, kako ravnamo s tistimi, ki se počutijo kot tujci. V tem, da se zavzemamo za resnico namesto za strah, za velikodušnost namesto za samozadovoljstvo.

Na začetku tega novega leta nas Epifanija vabi, da se vprašamo:

– Katero zvezdo Bog uporablja, da me približa Sebi? – Katero darilo naj Mu ponudim? – In po kateri »drugi poti« me Bog morda kliče?

Naj bomo, kakor Modri, ljudje, ki iskreno iščejo, ponižno častijo in odhajajo preobraženi – da se bo Kristus skozi naša življenja razodel svetu.

Amen.

November 2025

Reka Kawalase blizu Lodwarja je znana po pogostih, uničujočih in smrtno nevarnih poplavah, ki prinašajo številne nevarnosti: divje in strupene živali, bolezni ter erozijo cest in hiš. Peščena tla ne morejo absorbirati velike količine vode in ne zagotavljajo stabilnosti hiš.

Izključno za nas v naslednjem videu: